ANTONI GAUDI

Slika 1: Pau Audouard, 1878, Portretna fotografija : Antoni Placid Gaudí i Cornet.

UVOD

Antoni Gaudí je bil katalonski arhitekt rojen v Španiji. Predstavlja enega najpomembnejših arhitektov svojega časa .V svojem živčjenju je ustvaril veliko izjemnih del, ki še danes krasijo naš svet.Umrl je v Barceloni pri 84 letih.

ŽIVLJENJEPIS

Antoni Gaudí je bil rojen leta 1852 v Riudomsu v nepremožno družino.  Leta 1873 se je vpisal na Escola Provincial d’Arquitectura v Barceloni. Med študijem je izdelal veliko načrtov, sodeloval z mnogimi arhitekti in leta 1878 za Barcelono oblikoval ulične luči. Leta 1882 je začel sodelovati z arhitektom Joanom Martorellom in leta 1883 začel z oblikovanjem lovskega paviljona za Eusebija Güella v Garrafu in s projektom Sagrade Familie. Med leti 1883 in 1909 se je lotil še mnogo drugih gradenj, npr. mestne palače za Güella v Barceloni, škofovske palače v Astorgi, Casa de los 5Botines v Leonu, Casa Calvet v Barceloni, za katero pa mu je mesto podelilo tudi priznanje za stavbo leta. Med leti 1900 in 1914 je začel sodelovati pri Güellovemu najobetavnejšemu projektu – gradnji parka in stanovanjskih zgradb. Od načrtovanih sta bili zgrajeni le dve hiši, Gaudí pa se je do leta 1914 ukvarjal z gradnjo vhoda, velike terase in kompleksom poti in cest v parku. Med leti 1904 in 1906 se je lotil predelave stanovanjskega bloka v Barceloni. Rezultat je bil drzen slog, kar je v tistem času pomenilo pravo revolucijo. Leta 1906 se je Gaudí z bolnim očetom preselil v eno izmed hiš v parku Güell, da bi oslabelemu starcu prihranil hojo po stopnicah. Oče mu je umrl oktobra istega leta.

Med leti 1906 in 1910 se je lotil svoje največje stanovanjske hiše – Casa Milà, leta 1908 pa je bil določen za gradnjo hotela v New Yorku. Gradnja se je ustavila pri skicah in konstrukcijskih risbah, ki še vedno ostajajo le drzna vizija za prihodnost. Leta 1910 so v Parizu odprli edino razstavo Antonia Gaudíja zunaj Španije za časa njegovega življenja. Leta 1914 se je Gaudí odločil, da bo preostanek svojega življenja posvetil gradnji cerkve Sagrada Familia.
Preostanek svojega življenja je namenil gradnji cerkve Sagrada Familia.
Umrl je 7. junija 1926 v Barceloni.

DELA

Park Güell

https://media.timeout.com/images/101851347/710/399/image.jpg

Slika 2: Antoni Gaudí, 1900, Park Güell

Celoten park je bil prvotno zasnovan kot ogromen amfiteater. »Občinstvo« naj bi sedelo v vrstah, ampak bi sedeže predstavljale hiše, ki so jih nameravali zgraditi. Kar je ostalo od prvotnega načrta, je trg brez naselbine. To »grško gledališče«, kot ga je Gaudi rad imenoval, je precej razsežno: 78,64 X 36,58 m . Približno polovica je zgrajena na trdnih tleh, druga pa stoji na dorskih stebrih. Tako je Grška dvorana stebrov le zasnova za ogromno grško gledališče. Toda stebri imajo še en namen, služijo namreč kot kanali za deževnico. Tako razsežen odprt prostor lahko v kratkem času zbere ogromne količine vode. Stebri so ne glede na svojo navidezno trdnost votli in tla grškega gledališča prikrivajo zelo zapleteno notranjo mrežo. Tla so popolnoma ravna, niso nagnjena v nobeno smer, zato voda ne odteka. Gaudi je razvil ta odvajalni sistem tako, da je posnemal naravo, nekaj, kar je pogosto počel v svojem zrelem obdobju. Tla trga niso cementirana; voda lahko pronica vanje in tako priteče do ene izmed neštetih zbiralnih posod, ki spominjajo na cevi z majhnimi odprtinami, iz katerih voda teče v votle stebre. Dejstvo, da je voda med potjo prečiščena, še dodatno kaže na natančnost, s katero je Gaudi oblikoval svoje stvaritve. Simetrična razporeditev stebrov je bila prekinjena na nekaterih mestih, da dvorana ne bi bila preveč razmetana.

Terasa je prostor, kjer se ljudje srečujejo, kajti ta »neskončna klop« ne sledi ravni liniji. Svojo pot vije v neskončnih in različnih zavojih okrog ogromne terase. V tej razvojni stopnji svojega dela je Gaudi posvečal veliko pozornosti organskemu načinu dela. V oblikovanje klopi je vložil ogromno truda, saj je hotel zagotoviti, da bi se prilegala človeškemu telesu. Da bi zagotovil obliko, najbolje prilegajočo se telesu, naj bi na vlažen mavec posedel golega človeka in potem to obliko vtiskoval pri nadaljnjem delu. Kakorkoli nenavadni se že zdijo okrasi na klopi, so najbližje realnemu, »človeškemu«, »naravnemu«. Z uporabo tisočih zlomljenih barvnih opek in koščkov fajanse je dal na klopi ustvariti mozaik, ki močno prekaša okras na strehah in zidovih. V tem primeru se je zanašal na umetniško občutljivost svojih delavcev. Sam ne bi zmogel oblikovati in razdeliti vseh delov mozaika. Prav zaradi mozaične prevleke je klop vodoodporna in zelo higienska.

Čeprav je klop zelo barvita, ne izstopa; morda prav zaradi svojih organskih zavojev in pregibov, ki tako kot zunanji zid parka, posnemajo obliko hriba. Omrežje poti v parku je narejeno v podobnem sožitju z naravo. Če je klop Gaudijevo najboljše delo v odnosu do površinskega oblikovanja, je omrežje poti njegov najboljši dosežek pri konstrukciji in gradbeni tehniki. S Parkom Güell je Gaudi oblikoval naselbino na do takrat neposeljenem področju in obenem posvetil ogromno pozornosti ohranjanju naravne pokrajine s čimer bi lahko bil dober zgled današnjemu času. Leta 1984 so njegovo arhitekturo uvrstili na UNESCOV seznam svetovne dediščine. Arhitektura in narava se v Parku Güell povezujeta v nenavadno zavezništvo: arhitektura se ne le prilagaja naravi, ampak daje vtis, da je zrasla iz nje. Na prvi pogled lahko tako npr. stolp, ki se proti vrhu razrašča v cvet, prepoznamo kot palmo. Kar loči Park Güell od vseh drugih Gaudijevih del je to, da izkazuje neverjetno povezanost z naravo.

Slika 3: Antoni Gaudí, 1900, Glavno stopnišče v  Park Güell

Sagrada familia

Oziroma bazilika svete Družine, (uradno katalonsko Temple Expiatori de la Sagrada Família, špansko templo Expiatorio de la Sagrada Familia, v dobesednem slovenskem prevodu pomeni Spokorniško svetišče svete Družine). Je masivna bazilika v Barceloni, ki so jo začeli graditi leta 1882, a še danes ni končana. Arhitekturno jo je zasnoval sam Gaudí, na projektu je delal 40 let ter mu popolnoma posvetil zadnjih 15 let svojega življenja. Po njegovi smrti je vodstvo del prevzel Domènec Sugrañes i Gras, leta 1936 pa je gradnjo prekinila španska državljanska vojna. Med vojno so porušili dele nedokončane cerkve ter uničili tudi načrte.

Kasnejša, tudi današnja nadaljevanja gradnje temeljijo na rekonstrukciji Gaudíjevih načrtov. Od leta 1940 naprej so pri gradnji sodelovali arhitekti Francesc Quintana, Isidre Puig Boada, Lluís Bonet i Gari, Francesc Cardoner, Jordi Bonet i Armengol, Mark Burry. Po trenutnih načrtih naj bi bila zgradba končana leta 2026, kar sovpada s stoletnico Gaudíjeve smrti. 7. novembra 2010 je še nedokončano cerkev posvetil Papež Benedikt XVI. in jo razglasil za manjšo baziliko.

Sagrada Familia nave roof detail.jpg

Slika 4: Antoni Gaudí, 1882, Notranjost Sagrade Familie, pogled v strop

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/70/Sf_gp.jpg/1024px-Sf_gp.jpg

Slika 5: Antoni Gaudí, 1882,Sagrada Familia, fasada

Casa Milà

Casa Milà, znana tudi pod nazivom La Pedrera (v katalonščini kamnolom), je stavba v Barceloni, ki je delo znanega katalonskega arhitekta Antonija Gaudíja. Gradili so jo med letoma 1906 in 1910, uradno končana pa je bila leta 1912. Stoji na barcelonski ulici Passeig de Gràcia s hišno številko 92, na križišču z ulico Carrer de Provença, v mestni četrti Eixample. Stavba je bila zgrajena za družino Milà. Casa Milà je od leta 1984 pod UNESCOvo zaščito in je tedaj kot prva stavba iz 20. stoletja postala del svetovne kulturne dediščine. Sedanja lastnica zgradbe je katalonska banka Caixa Catalunya ter jo namenja za razstave umetniških del.

Rezultat iskanja slik za casa mila

*Slika 6: Antoni Gaudí, 1906, Casa Mila Street view Gaudi:

ZAKLJUČEK

Antoni Gaudí je eden najbolj znanih španskih arhitektov rojen leta 1852. Šolal se je na visoki šoli za arhitekturo v Barceloni, kjer naj bi zrisal tudi načrte za svojo prvo večjo mojstrovino Casa Vincens, pri kateri je umetniški navdih črpal iz (neo)gotskega stila, ki je kasneje postala umetniška stalnica njegovega ustvarjanja. Skozi razvoj svojega umetniškega opusa je Gaudi izoblikoval povsem svojevrsten slog, ki številne ljubitelje arhitekture navdušuje še danes. Senzualna, skorajda nadrealistična podoba njegovih zgradb, katerih največja posebnost so zaobljeni zidovi, ga je zaznamovala za začetnika španskega umetnostnega gibanja Art Nouveau. Čeprav so ga poznavalci umetnosti karakterizirali kot umetnika Art Nouveauja, pa je Gaudi v umetnosti zasnoval povsem svoj originalen slog.

SUMMARY

Antoni Gaudí  is one of the most famous Spanish architects born in 1852. He was educated at the university of Architecture in Barcelona, where he sketched plans for his first major masterpiece Casa Vicens, in which the art was inspired by (neo)Gothic style, which later became a fixture of his artistic creation. Through the development of his artistic oeuvre, Gaudi developed a very unique style that impresses many lovers of architecture today. Sensual, almost surreal image of its buildings whose specialty is rounded walls. He was marked as the pioneer of Spanish art Art Nouveau movement. Although the connoisseurs of art characterize as an artist Art nouveau, his buildings were designed by Gaudi in the art of his very own original style.

VIRI

Slikovni viri :

Slika 1 : PAU Audouard, 1878, Portrait photograph of Antoni Placid Gaudí i Cornet [fotografija]. (PB). [10.2.2016; 13:06:40]. Dostopno na spletnem naslovu: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/72/Antoni_Gaudi_1878.jpg . ISSN5.

Slika 2 : www.timeout.com, 2014, Park Güell, Barcelona [fotografija]. (PB). [2.3.2016; 12:45:30]. Dostopno na spletnem naslovu: https://media.timeout.com/images/101851347/710/399/image.jpg

Slika 3 : Mercedes Heritage, 2017, Parque Güell: Guía imprescindible,[fotografija]. (CC BY).[18.4.2019; 14:53:3]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.bestbarcelonaapartments.com/es/parque-guell-guia-imprescindible/

Slika 4 : SBA73 from Sabadell, Catalunya. 2011. Tot conflueix / All’s conected [fotografija]. (CC BY). [2.3.2016; 12:48:11]. Dostopno na spletnem naslovu: https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Ceiling_of_the_nave_of_the_Sagrada_Fam%C3%ADlia#/media/File:Sagrada_Familia_nave_roof_detail.jpg

Slika 5 : Wjh31 – Wikipedia, 2010, Sagrada familia showing the nativity facade seen from across the facing pond [fotografija]. (CC BY). [2.3.2016; 12:50:06]. Dostopno na spletnem naslovu: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/70/Sf_gp.jpg/1024px-Sf_gp.jpg

*Slika 6: Chuck Kuhn 2017 Casa Mila street view Gaudi [fotografija]. (C). [29.11.2018;15:03:37]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.google.si/search?q=casa+mila&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjz3PWG3PneAhXHZlAKHZqkDIYQ_AUIDigB&biw=1920&bih=1058#imgrc=dRrG_z5lTu3CbM:

*OPOMBA: Slikovna gradiva, ki so v tej spletni objavi citirana in so bila predhodno označena z avtorsko pravico Copyright (C) so v tej nalogi (spletni objavi) uporabljene zgolj za izobraževalni namen.

AVTORJI

CERAR, Jaka, 2014-15;

KORENČAN, Rok, 2015-16;

POTOKAR, Maša, 2018-19: